KOROŠKO DOMOLJUBNO DRUŠTVO FRANJO MALGAJ RAVNE NA KOROŠKEM

Boji za severno mejo so močno zaznamovali tudi slovenski del Koroške. Številni mladi fantje so se odzvali klicu Maistra in se priključili Franju Malgaju, ki je prišel na Koroško s svojimi prostovoljci, da ta konec slovenske zemlje ostane v mejah Slovenije in novonastale Države SHS. To jim v celoti ni uspelo - deloma je bila kriva politika slovenske vlade v Ljubljani in predvsem vlade SHS, še bolj pa politika velesil, ki je v Versaillesu odločila drugače, kot so bile narodnostne meje in volja ljudi.

Borci za severno mejo so imeli v Mežiški dolini svoje združenje, ki pa je s smrtjo zadnjih borcev za severno mejo, prenehalo delovati. Podobno je bilo tudi drugje. Na pobudo mag. Milana Lovrenčiča je prišlo do ustanovitve Zveze društev general Maister, katere poslanstvo je ohranjanje spomina na borce za severno mejo, njihove vrednote, še zlasti pa zveza spodbuja domoljubje. Zveza je začela ustanavljati društva generala Maistra po različnih koncih Slovenije in tako je prišlo do ustanovitve društva tudi na Ravnah na Koroškem. Pobudnik ustanovitve društva je bil Đuro Haramija, ki ga je za to pridobil mag. Milan Lovrenčič. Ustanovni odbor, ki se je formiral leta 2005, so poleg Haramije predstavljali predvsem sinovi borcev za severno mejo. Že na enem prvih sestankov so se dogovorili, da bo društvo nosilo ime po Franju Malgaju, junaku, ki je dal svoje življenje v bojih za severno mejo na Koroškem. Poseben poudarek pri svojem delovanju je društvo namenilo obujanju in negovanju spominov na dogodke, obletnice, obeležja in kraje, povezane z likom in delom poročnika Franja Malgaja in njegovih borcev za severno mejo ter prenašanjem le-tega na mlade rodove. Društvo deluje na celotnem območju slovenske Koroške. Ustanovni zbor članov Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj je bil 31. 3. 2006 v prostorih Občine Ravne na Koroškem. Na zboru je društvo potrdilo vstop v Zvezo društev general Maister.

Društvo se je naglo širilo in šteje več kot 160 članov. V vseh letih delovanja si prizadeva, da bi čim bolje izpolnilo s pravili društva opredeljeno delovanje. Leta 2026 je društvo praznovalo 20 let delovanja.

Društvo vsako leto, ob obletnici Malgajeve smrti, prireja spominsko slovesnost ob Malgajevem spomeniku na Dobrijah. Spomenik je bil po prizadevanjih društva in ob razumevanju Občine Ravne na Koroškem postavljen na sedanjo lokacijo leta 2010, saj je bila prejšnja neustrezna. Občina je odkupila zemljišče, številni sponzorji pa so to prestavitev omogočili. 5. 5. 2012 je društvo razvilo svoj prapor. Sredstva so zagotovili sponzorji in člani društva. Poleg spomenika na Dobrijah, društvo skrbi tudi za druga obeležja iz obdobja prve svetovne vojne in bojev za severno mejo. Obnovljen je bil napis na spominskem obeležju na Uršlji gori, plošča na Lahovnikovi hiši na Prevaljah, v načrtu je obnova spominskega obeležja borcev za severno mejo na pokopališču v Črni na Koroškem. Društvo je poskrbelo tudi za odkritje plošče Andreju Osetu. Spomladi leta 2015 je društvo sodelovalo tudi pri obeležitvi 120-letnice rojstva koroškega šolnika in kulturnika ter prostovoljca bojev za severno mejo, Janka Gačnika. Na stavbi Občine Ravne na Koroškem so pritrdili njegovo spominsko ploščo, izšel pa je tudi njegov foto album, za izdajo katerega ima vse zasluge član društva mag. Franci Verovnik.

Ob 90. obletnici smrti Franja Malgaja je izšla knjiga Vojni spomini, ki sta jo uredila general major v pokoju Marijan F. Kranjec in pranečak Franja Malgaja, Janko Štampfl. Osrednji del knjige predstavlja dnevnik, ki ga hrani soavtor, leta 1916 ga je Malgaj pisal na tirolski fronti. Knjigo je bila predstavljena v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika 6. 5. 2009. Ob tej priložnosti sta bili na ogled tudi poštno zgodovinska razstava Koroška 1918-1919 in filatelistična razstava o Franju Malgaju, njun avtor je bil Janko Štampfl.

V sodelovanju z Zvezo in avtorjem ddr. Igorjem Grdino je društvo izdalo Knjigo o Malgaju in poskrbelo za njeno predstavitev v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika. »Knjiga je rezultat neizprosne zavzetosti za to, da se zapomnjena preteklost kar najbolj približa minuli dejanskosti. Slednja nikogar več ne more nagovoriti sama: da postane razumljiva, potrebuje nepolaščevalno besedo sedanjosti«, je avtor zapisal v predgovoru.

Leta 2006 je na pobočjih nad Ravnami, kjer se je aprila 1919 boril Malgaj s svojimi soborci, nastala Malgajeva pot. Društvo vsako leto organizira tri pohode, je pa hoja po njej omogočena tudi vsakemu posamezniku, saj je dobro markirana. Nastala je tudi zgibanka o Malgajevi poti, ki poleg zemljevida opisuje tudi glavne znamenitosti ob poti.

Že nekaj let v sodelovanju z Občino Ravne na Koroškem potekajo proslave ob Maistrovem dnevu, ki so zelo dobro obiskane.

Vsako leto društvo organizira strokovno ekskurzijo za člane. Z ekskurzijami v različne kraje Slovenije, pogosto v kraje kjer delujejo društva generala Maistra, širi vedenje o naši domovini in ljudeh. Prav tako je društvo z ekskurzijami poseglo v predele zamejstva in se seznanilo s tamkaj živečimi Slovenci, njihovim življenjem in problemi, ki jih tarejo slovensko manjšino.

Posebno skrb društvo namenja mladim. Vzorno sodeluje z Gimnazijo Ravne na Koroškem, v kateri vsako leto pri urah zgodovine predstavlja lik Malgaja, Maistra in njunih borcev ter pomen njihovega boja. Te dijake septembra odpeljemo tudi po Malgajevi poti. Na gimnaziji je bila postavljena tudi razstava o Malgaju, ki jo je pripravila Tatjana Oset iz Knjižnice Šentjur. Društvo je nekaj let razpisovalo tudi literarni in likovni natečaj po koroških osnovnih šolah na temo Moja domovina. Društvo podpira tudi raziskovalno dejavnost mladih na gimnaziji. Tako je nastala dobra raziskovalna naloga o Franju Malgaju in borcih za severno mejo. Ena pomembnejših nalog pa je tudi privabiti več mladih v društvo, saj bomo le tako zagotovljeno, da se bo poslanstvo prenašalo tudi v mlade rodove.