TURISTIČNO DRUŠTVO RUDOLF MAISTER-VOJANOV ZAVRH

Danes Slovenci živimo v samostojni državi in smo člani Evropske unije. Kljub velikim razlikam med državami smo se združili v raznolikosti in si skupaj prizadevamo za trajen mir in blaginjo. Dostojanstvo, svoboščine, enakost, solidarnost, pravice državljanov, sodno varstvo - so vrednote, ki nas povezujejo, hkrati pa ohranjamo vsak svojo kulturo, jezik in običaje.

Pa ni bilo vedno tako. V začetku prejšnjega stoletja smo živeli v monarhiji, ki je narodno zavedne Slovence utesnjevala. Slovenci so si med drugim želeli več avtonomije, gospodarsko samostojnost, pospeševanje razvoja kulture, predstavljanje naroda v svetu. Želeli so imeti več vpliva na šolstvo, svojo obrambo.

Znani so dogodki ob koncu prve svetovne vojne in Maistrova neustrašnost, predrznost, slovenska narodna zavest ter odločnost, da ubrani slovensko ozemlje. Pa vendar, po koncu druge svetovne vojne, se je zdelo, da Maistrov lik bledi, da mu zgodovina ni dodelila mesta, ki mu pripada.

A so v majhnem kraju, v osrčju Slovenskih goric, modri možje že takrat prepoznali njegovo veličino.

Splošno znano je bilo, da je Maister rad zahajal na Zavrh. Občudoval je prelepo pokrajino, spoznaval se je z domačini, ki so bili takrat pretežno viničarji in še niso dojeli, kako pomembnega človeka gosti gospod Štupica. Ker so odrasli cele dneve delali, se je družil z otroki. Katico je celo naučil brati.

Ko oblast še ni natanko vedela, kam umestiti generala Maistra, je bilo možem na Zavrhu jasno. Njegov lik se je tako globoko zarezal v njihova srca, da so sklenili po njem poimenovati turistično društvo. Prvi predsednik društva Janez Karo je na ustanovnem občnem zboru 24. decembra 1961 predstavil lik generala Maistra ter predlagal, da se društvo poimenuje po njem; predlog je bil sprejet soglasno.

Že novembra se je pri Ivanu Fantiču zbral iniciativni odbor, katerega člani so bili Ivan Fantič, Ivan Kocbek, Franc Krajnc, Jožef Kocbek, Martin Čeh, Janez Karo,

Jožef Dajčman, Franc Šilec, Vlado Čuček in Franc Potrč. Odbor je dal pobudo za ustanovitev društva in izrazil željo, da ob postavitvi razglednega stolpa na Zavrhu odkrijejo tudi spominsko ploščo Rudolfu Maistru - v spomin na njegove pohode v Zavrh.

In akcija je stekla.

Načrt za prvi, leseni stolp, je izdelal sin generala Maistra, ki je gradnjo tudi strokovno nadzoroval. Pri delu so pomagali številni domačini, predvsem tesarji. Kmetje so podarili več kot 30 m3 kostanjevega lesa. To je bil čas, ko general Maister še ni prišel v zgodovino in politični vrh ni kazal zanimanja in podpore za realizacijo ideje.

V nedeljo, 21. junija 1963, so ob stolpu odkrili tudi spominsko ploščo generalu Maistru, ki še danes sporoča mimoidočim, da je od tod sam general Maister občudoval lepote Slovenskih goric.

Leseni stolp je načel zob časa in treba je bilo razmišljati o novem - kovinskem, ki so ga uradno odprli 4. julija 1982, ob krajevnem prazniku KS Voličina. Z novim stolpom je kraj zaživel. Privabljal je staro in mlado od blizu in daleč.

A članom TD to ni bilo dovolj, želeli so več. »Svojega« generala so želeli predstaviti vsem, ki so ga želeli spoznati. V nekdanji Štupičevi vili na Zavrhu so uredili spominsko sobo in v njej stalno razstavo gospoda Aleša Ariha z naslovom Rudolf Maister-Vojanov: vojak, politik, pesnik. Začelo se je pravo gibanje za priznanje Maistrovega dela, pri čemer je Zavrh odigral obrobno, a pomembno vlogo.

V kleti obnovljene vile so uredili gostinski lokal, Maistrovo klet, s krušno pečjo in domačo kulinariko ter tako popestrili takratno turistično ponudbo. Ob odprtju spominske sobe so svoje delo predstavile tudi članice aktiva kmečkih žena, ki odslej sodelujejo s TD.

Turistično društvo je z Maistrovo spominsko sobo, stolpom in kletjo začelo promovirati Slovenske gorice.

Z denacionalizacijo Štupičeve vile se je razstava preselila v obnovljen kulturni dom in še naprej ohranjala spomin na velikega Slovenca.

Z osamosvojitvijo Slovenije je posijalo sonce tudi na Maistrov lik. Vsaki tretji petek v novembru je namenjen spominu na vojskovodjo, pesnika in domoljuba. V Zavrh prihajajo na prireditve ljudje z vseh področij kulturnega, vojaškega in političnega življenja Slovenije. Prireditve so že zdavnaj prerasle lokalne okvire.

Vsakoletne okrogle mize osvetlijo generalov lik, organizirana so bila tekmovanja in celo anketa o poznavanju Maistra v domačem okolju.

V Zavrhu dolga leta s ponosom ohranjamo spomin na generala Maistra in danes smo ponosni, da je tudi prelepa Štupičeva vila po dolgi agoniji in propadanju končno dobila lesk, ki si ga zasluži in ga je nekoč že imela. Sodobna razstava z naslovom Maister po Maistru, Hiša Spominjanja na Zavrhu in klet bosta obiskovalcem ponujala kulturne, zgodovinske in kulinarične užitke, prelep razgled s stolpa pa bo ljudi zagotovo znova in znova vabil v naše prelepe kraje.

Pa naj končam, kot sem začela. Slovenija ima med članicami EU najmanj prebi- valcev. Če želimo obstati na svetovnem zemljevidu kot narod, moramo skrbeti za naš jezik, kulturo, ohranjati moramo naše običaje in spoštovati naše prednike, ki so imeli vizijo in pogum boriti se za svoj narod.

To so tudi smernice našega TD, ki ga trenutno vodimo člani upravnega odbora Barbara Klemenšak (predsednica), Dragica Bezjak (podpredsednica), Petra Kranvogel Korošec (tajnica), Simona Krajnc (blagajničarka) in člani: Jože Rožmarin, Stanko Kranvogel, Tatjana Damiš, Tomaž Rojs, Ivan Žmavc in Boštjan Damiš.

Ohranjati želimo vse, kar nas dela Slovence, pa naj bo to jezik, pesem, ples ali običaji. Ali pa naša odlična kulinarika ob kapljici žlahtnega, ki že stoletja raste na naših tleh. Želimo si, da bi bil Zavrh prepoznaven v vsej Sloveniji in tudi prek meja, saj vemo, da imamo kaj ponuditi in to tudi znamo ponuditi. Vemo, da je v slogi moč, da smo skupaj močnejši, zato bomo svoje cilje in vizijo uresničili z združenimi močmi, saj imamo čudoviti zgled v našem generalu Maistru.